sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "klemenčič in štremfel".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Klemenčič in Štremfel (2011) menita, da je globalizacija prinesla spremembe na različnih področjih življenja ljudi, tudi na področju izobraževanja.
Najširši cilj, s katerim se strinja večina teoretikov, je doseganje večje komunikacije in razumevanja med kulturami oz. narodi (Klemenčič in Štremfel, 2011).
To sicer ni presenetljivo, saj je temu sledil tudi dotedanji učni načrt glede reprezentiranosti izpostavljenih tem (Klemenčič in Štremfel 2011, 92).
Banks pravi (2001 v: Klemenčič in Štremfel, 2011), da naraščajoča različnost v državah in šolah predstavlja resne izzive kot tudi priložnosti.
To pa nakazuje na sklep, da bi bilo mogoče netolerantnost in nezaupanje zmanjšati s kvalitetnejšim izobraževanjem (Klemenčič in Štremfel 2011, 105-108).
Tudi Klemenčič in Štremfel (2011) pravita, da je medkulturni dialog vez med multikulturno in medkulturno družbo.
Leta 2011 pa so bili sklopi splošnih ciljev dopolnjeni, vključeno je bilo tudi odgovorno in kritično državljanstvo (Klemenčič in Štremfel 2011, 71-72).
Najosnovnejši, najširši cilj medkulturnega izobraževanja je doseči povečano komunikacijo in razumevanje med kulturami, narodi, skupinami in posamezniki (Ekstrand, 1997 v: Klemenčič in Štremfel, 2011).
Izobraževalne ustanove so ene glavnih institucij socializacije, ki izvajajo tako funkcijo kulturne reporodukcije kot funkcijo "proizvajanja"državljanov (Štrajn 2004 v Klemenčič in Štremfel 2011, 87).
Kot zelo pomemben dejavnik izpostavljata družinsko okolje v vseh evropskih državah (Klemenčič in Štremfel, 2011, str. 136).
Analize EU (Klemenčič in Štremfel 2011, 79 - 80) izpostavljajo premalo uporabe strategij neformalnih in izkustvenih izobraževalnih oblik v šolstvu.
Še posebno je bila ta povezava visoka na Cipru, v Grčiji, Angliji, na Švedskem, Poljskem in v Sloveniji (Klemenčič in Štremfel 2011, 111-112).
državljanstva kot osvajanja poglavitnih skupnih vrednot, ciljev in idealov neke nacionalne države postaja posledično vedno bolj liberalno asimilistično obarvano (Klemenčič in Štremfel 2011, 14).
odgovornosti, razvoj mentalitete globalnega razmišljanja in hkratnega lokalnega delovanja (Klemenčič in Štremfel 2011, 102).
Klemenčič in Štremfel (2011, 16) uporabljata pojem multikulturnost kadar označujeta družbo, medtem ko uporabljata pojem medkulturnost ko se nanaša na izobraževanje z namenom, da bi poudarili cilj izobraževanja in sicer doprinos k uspešnem medkulturnem dialogu.
Klemenčič in Štremfel (2011) pravita, da imajo prav šole vodilno vlogo pri ustvarjanju inkluzivne družbe, saj izobraževanje ne odraža le družbe same, ampak hkrati spodbuja tudi njen razvoj.
Klemenčič in Štremfel (2011) tako pravita, da je medkulturno izobraževanje in vzgoja najbolj ustrezen odgovor na globalizacijo in mešanje različnih jezikovnih, kulturnih in verskih načinov vedenja.
Klemenčič in Štremfel (2011) tudi omenjata, da državljanska vzgoja hkrati vključuje tudi vprašanja identitete, vrednot in torej ni vsebinskih novosti v načrtu zaradi novega imena predmeta.
Klemenčič in Štremfel (2011, 69) ugotavljata, da so se po slovenski kurikularni prenovi (leta 2000) tematike in vsebine državljanske vzgoje in torej tudi medkulturnih kompetenc udejanile pri medpredmetnem povezovanju (kuriukularnih predmetov) in uvedbi samostojnega predmeta.
Svetovni migracijski tokovi in predvsem vplivi globalizacije na kulturni ravni so spodbudili rekonceptualizacijo pojma državljanstva tako v politiki kot v izobraževanju - Klemenčič in Štremfel (2011, 44) menita, da lahko ravno medkulturno izobraževanje predstavlja odgovor na izzive sedanjosti.